Termični pogoji za jadralno letenje na področju letališča Bovec (LJBO)

TERMIČNI POGOJI ZA JADRALNO LETENJE NA PODROČJU LETALIŠČA BOVEC (LJBO)

Nadmorska višina letališča Bovec je 434 m. Za bovško kotlino sta značilni dve vremenski situaciji:
- predfrontalna z močnimi vetrovi iz smeri SW - NW in
- pofrontalna s severovzhodnim do vzhodnim vetrom.

Predfrontalna situacija

Višina odpenjanja je običajno okoli 600 m. Pri hitrosti vetra pri tleh okoli 8 - 12 m/sek so pobočna dviganja na Polovniku, do višine 1000 m  od 2 - 5 m/sek. Podobno se pri tej vremenski situaciji dogaja na pobočju Javorščka in Svinjaka. Na pobočjih vzhodne polovice Kanina in Rombona se zaradi zahodnega vetra le redko pojavljajo omembe vredna pobočna dviganja. Vsa omenjena dviganja so uporabna za priključitev na termične stebre.

Pofrontalna situacija

Višina odpenjanja po umiritvi severnega vetra in ko se pojavijo termična dviganja na južni in zavetrni strani pobočij je ponavadi med 600 do 800 m. Termični stebri so zelo ozki in do višine grebenov precej turbulentni. Med stebri so izrazita in močna propadanja. Krožiti je potrebno v stebru z zavoji v hrib in s povečano hitrostjo in večjim nagibom. Tako letenje priporočamo le izkušenim pilotom! Termika se pojavi na vseh pobočjih, ki so obsijana s soncem. Pri nestabilni atmosferi se termika pojavi tudi nad dolino med 11. do 12. uro, ko je višina odpenjanja lahko že med 200 in 400 m nad pragom steze 07. Pri zelo nestabilni atmosferi lahko pride do nevihte že zgodaj popoldne z zelo močnim vetrom iz smeri 07.

TERMIČNA PODROČJA V OKOLICI BOVCA

Polovnik ( do 1773 m )

Pri severnem vetru jakosti, ki omogoča vzlet aerozaprege, se odpenja na višini 400 m v dviganjih do 5 m/sek., doseže se lahko višino do 2300 m. Pobočje s stranjo proti Bovcu ni izrazito termično aktivno, aktivno je na južni strani.

Javoršček ( 1556 m )

Pri zahodnem vetru je višina odpenjanja na 500 m v dviganju do 2 m/sek, na vrhu se večkrat pojavi turbulenca.

Svinjak ( 1653 m )

Na Svinjaku se odpenja pri zahodnem vetru na višini 600 m, kjer se v termičnem stebru dvigne nad vrh in nadaljuje po grebenu proti Bavškemu Grintavcu, Trentarskemu Pelcu in nato Vršiču, ker je gosto posejan s termičnimi stebri. Dviganja so od 3 do 5 m/sek.

Prisojnik - Prisank ( 2542 m ) in Razor (2601 m )

Tu so izrazita termična področja in višina baze oblakov okoli 3000m. Dviganja so tudi nad 6 m/sek. Krožimo blizu pobočja z večjim nagibom, da izkoristimo termiko.

Zgornja Komna (cca 2300 m )

Ta predel je termično aktiven popoldan, dviganja do 3 m/sek, termični steber je največkrat na jugozahodnem delu grebena.

Ozebnik ( 2084 m )

Na tem področju se pojavlja stalen termični steber do 5m/sek.

Veriga Rombona in Kanina (do 2585 m )

Na področju Kanina in Rombona so turbulentna dviganja do 2m/sek že zgodaj dopoldne. Višina odpenjanja je med 500 do 600 m. Popoldan je termika z dviganji do 2 m/sek, paziti pa je potrebno na jadralne padalce in gondolsko žičnico z visokonapetostnim daljnovodom, ki potekata na Kanin.

Krnica in Briceljk ( do 2346 m )

Na jugozahodnem pobočju se pojavlja močan steber, ki je tudi stalen.

Področja,kjer so napeljane tovorne žičnice s pobočij:

- dolina Trente(pri vstopu v dolino Lepene) na višini 600 m nad letališčem
- pri vasi Kal Koritnica na višini 600 m nad letališčem
- dolina proti Kobaridu(vas Srpenica) na višini 300 m nad letališčem
- pred bivšim mejnim prehodom Učja na 400 m preko cele doline